Nekaj novih poti. Na 47km defekt in domov po skrajšani poti - glavna cesta Šalovci-Čarda. V planu imeli raziskati še ceste okrog Markovec, Čepinec. Super ceste, zelo malo prometa.

V Dobrovniku vozil po obvozu (grozen makedam), zaradi zapore ceste - dokler ne uredijo most na glavni cesti, ne priporočam za specialko

Do Ženavlja in mrzlega studenca v Neradnovcih (ali Lucovi??). Nameraval čez Lucovo v Čepince in Markovce, pa sem se po lepem vzponu na vrhu hriba obrnil, ko sem zagledal povsem črno nebo. Na poti domov skočil še v Šalovce na črpalko napolnit rezervoarje, nato pa gas v Soboto.

Vseskozi me je veter (neverjetno, v koliko različnih strani lahko v istem dnevu piha veter) fajn držal nazaj. Vreme pa se je popravilo in sem pred dežjem uspel priti domov.

lahka

lahka

Po enem tednu brez kolesa sem danes spet malce bicikliral.

Za ogrevanje najprej en majhen krog do Brezovec, skozi Šalamence in Vanečo v Puconce. Pri tem delu mi je pomagala Bojana.

Nato skozi Sebeborce in Ivanovce do Križevec. Pred Križevci sem zavil z glavne ceste na gozdno in pogledal do kostanja na Tetajnem. Sledil je en mali fotošuting :)

Nadaljeval sem skozi Domanjševce in Krplivnik preko nadvoza čez železniško progo do Hodoša in v centru vasi zavil levo proti Hodoškemu jezeru. Mimogrede - v okolici tega jezera prebivajo tudi vidre (čeprav je težko, da boste podnevi katero videli), poleg tega pa je tu mogoče najti še veliko vrst metuljev in kačjih pastirjev. Okrog jezera je speljana tudi sprehajalna pot.

Mimo jezera vodi skoraj neprometna cesta v Dolence (kakšno leto ali dve je tudi ta asfaltirana). Mir prav gotovo pripomore k temu, da je ob njej mogoče videti veliko ptic.

Po vzponu mimo cerkve sem na koncu vasi zavil desno proti Budincem in nadaljeval naprej do Markovcev. V Markovcih sem "odkril" cesto, ki preko hriba vodi do Adrijanec. Je pa ta cesta asfaltirana le do vrha "prelaza", nato pa je kakšen kilometer makadama do Adrijanec speljanega skozi gozd. V Adrijancih pa se priključi na glavno cesto, ki levo vodi do Šalovec.

V Šalovcih sem ubral pot še preko drugega nadvoza čez železniško progo in preko hriba prispel v Domanjševce, zavil levo in na koncu vasi desno preko dveh hribov skozi Ivanjševce do Berkovec.

V Berkovcih je bil prvotni načrt sicer zaviti levo proti Prosenjakovcem in se čez zelo strm hrib preko Sela vrniti domov. Je pa sonce že skoraj zašlo in se brez luči nisem hotel voziti ravno na prvi dan strožjih kazni. Zato sem lepo zavil desno proti Močvari in se po vzponu v kriižišču v gozdu odpravil levo mimo observatorija Kmica do Andrejec in pri žagi  zavil proti Sebeborcem ter nadaljeval skozi Martjance do Murske Sobote.

Na koncu se je lepo nabralo 90 km v dolžino in skoraj 1 km v višino :) Povprečna hitrost pa penzionerska.

MS - Bodonci

1. prelaz: Bodonci - Vadarci

2. prelaz: Vadarci - Kruplivnik (po Polarju max naklon 18%)

Kruplivnik - Grad

3. prelaz: Grad - Kuzma

4. prelaz: Kuzma - Sotina

Sotina - Rogašovci

5. prelaz: Rogašovci - Kramarovci

Kramarovci - Sv. Jurij - Domajinci - MS

Proga je malo bolj zahtevna, saj gre večinoma iz enega hriba v dolino in na drug hrib

Max naklon 24% (po Polarju)!

Odsek od Kobilja do Dobrovnika (nameraval sem sicer do Bukovniškega jezera, pa se vmes izgubil) sem prevozil skozi gozd.

Enako od Spodnjega Krapja do broda na Muri. To cesto bi Prleki sicer lahko malo bolje označili, saj ima vse polno križišč in nobenih oznak. Tako sem vmes enkrat zalutal in prišel do gramoznice, v drugo pa mi je uspelo. Brodar mi je izdal še štorijo, ko je turistični vodnik namesto do ižakovskega broda turiste odpeljal do melinskega.

Track med Kobiljem in Dobrovnikom ni povsem točen! Nekatere poti, kjer sem se vozil (vsaj po spomoni) na karti sploh ni!