JULIANA BIKE TRAIL

Opis poti po korakih V Bohinjski Bistrici pri Gostišču Danica zavijemo na kolesarsko stezo, prečimo most na levi breg Save Bohinjke, nato pa se blago vzpenjamo ob reki skozi vas Brod proti Bohinjskemu jezeru. Na križišču ob reki Mostnici, na katerega se bomo kasneje vrnili, nadaljujemo naravnost preko mostu in nato levo po asfaltni cesti do cerkve sv. Janeza na bregu Bohinjskega jezera. Še čez most čez Savo Bohinjko in na levo do spomenika, posvečenega štirim srčnim možem, ki so davnega leta 1778 prvi osvojili vrh Triglava, in v TIC Bohinj. Vračamo se po isti poti do že omenjenega križišča, kjer zavijemo levo proti Stari Fužini. V slikoviti vasi, biseru ljudskega stavbarstva, si še posebej velja ogledati Planšarski muzej. Na severovzhodnem koncu vasi zavijemo levo na ozko makadamsko pot, ki vodi v vas Studor. Za vasjo pri koritu (pitna voda) ponovno zavijemo levo na makadamsko gozdno cesto, ki se prek planine Blatca vzpne do planinske koče na planini Uskovnici.  Nadaljujemo čez planino Zajamniki, poznano po stanovih, razporejenih v »ulico« in izjemnem razgledu na vrhove Julijcev. Nadaljujemo proti Goreljku, kjer si velja ogledati šotno barje. Kolo naj ostane ob cesti, okrog barja se lahko sprehodimo.

Opis poti po korakih Z Goreljka krenemo do regionalne ceste, ki z Bleda vodi na Rudno polje. Zavijemo levo in ji sledimo dvesto metrov, nato pa zavijemo desno (smerokaz!) na gozdno cesto proti planini Javornik. Na živi planini poskusimo skuto in sir ter se ozrimo proti Triglavu in njegovim vazalom. Sledi vožnja skozi širne smrekove gozdove, ki, ko se ozremo navzgor, spominjajo na gotske katedrale. S severnega roba Pokljuke se skozi Streseno dolino spustimo v dolino reke Radovne. Tu se svet odpre, pričakata nas najprej Psnakova stara žaga in mlin, nato pa Pocarjeva domačija, ena najstarejših dobro ohranjenih kmečkih domačij v Triglavskem narodnem parku. S svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo kustosa o Pocarjih pričara obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom v nekdanjih časih. Nadaljujemo rahlo navzgor proti jugu v dolino Krme do Kovinarske koče. Iz Krme se sprva vračamo po isti poti, nato pa zavijemo levo prek Kosmačevega prevala proti vasi Mojstrana, ki leži na vstopu v dolino Vrat. Ob Triglavski Bistrici se zlagoma vzpnemo pod slap Peričnik in prek strme Krede do Aljaževega doma v Vratih pod mogočno Triglavsko steno. Na povratku v Mojstrani obiščemo Slovenski planinski muzej. Nadaljujemo po kolesarski stezi proti Kranjski gori, vozimo pod mogočnimi ostenji Martuljkove skupine.

Opis poti po korakih Iz Kranjske Gore krenemo na sever po asfaltirani gorski cesti proti prelazu Vršič. Kmalu za kopališčem Jasna zavijemo levo na makadamsko pot v dolino Velike Pišnice. Pod Prisojnikom, na planini V Klinu, zavijemo desno in se strmo vzpnemo nazaj na cesto Kranjska Gora–Vršič, ki ji sledimo mimo Mihovega doma, Ruske kapelice in Koče na gozdu, do Tonkine koče. Zavijemo levo in se po ozki stari vršiški cesti blago vzpnemo do Poštarskega doma na Vršiču, najvišje točke poti Juliana Bike. Smo na meji med Gorenjsko in Primorsko, pod nami se odpira dolina Trente. Sledi spust mimo Tičarjevega doma, Kugyjevega spomenika, do odcepa k izviru Soče in Koče pri izviru Soče v Zadnji Trenti. Vračamo se po isti poti in nato sledimo Soči vse do Bovca. Spotoma velja obiskati arboretum Julijana, Tožbarjevo domačijo kot tudi Dom Trenta, informacijsko središče Triglavskega narodnega parka. Pred vasjo Soča zavijemo levo v Vrsnik in nato sledimo Soči večinoma po levem bregu. Pri Velikih koritih velja zaviti levo v samotno dolino Lepene in se vzpeti do Doma dr. Klementa Juga. Vračamo se po isti poti in nadaljujemo ob Soči do vasi Čezsoča, oz. do bližnjega Bovca.

Opis poti po korakih Iz Čezsoče se po levem bregu Soče blago spuščamo do mostu pri Trnovem ob Soči, kjer zavijemo levo navzgor proti vasem Magozd, Drežnica in Koseč, ki ležijo na široki naravni polici pod Krnom. Iz Koseča se po kolovozih in gozdni cesti spustimo v Libušnje in nadaljujemo navzgor po asfaltni cesti skozi vasi Vrsno in Krn do Koče na planini Kuhinja. Na planini se velja odpočiti in okrepčati, kajti v nadaljevanju nas čaka strm vzpon po razdrapani vlaki na sedlo Pretovč, kjer nam nekaj porivanja kolesa najbrž ne uide. Sledi zahteven spust preko Zatolminskih planin v dolino Tolminke. Vzemimo si čas za ogled cerkve sv. Duha v Javorci, najlepšega spomenika 1. svetovne vojne v Sloveniji. Nadaljujemo po makadamski cesti nad sotesko reke Tolminke, mimo Tolminskih korit, ki si jih velja ogledati. Še malo in že smo v Tolminu.

Opis poti po korakih Iz središča Tolmina se spustimo do sotočja Soče in Tolminke in nadaljujemo ob Soči po kolesarski stezi. Za cestno galerijo zavijemo levo navzgor v Modrej in nato desno proti Mostu na Soči. Odpre se nam razgled na jezero, malce naprej pa stoji spomenik pisatelju Ivanu Preglju. Spustimo se v Most na Soči, ki je vreden ogleda. Nadaljujemo po levem bregu Idrijce, mimo železniške postaje do hotela Zlata Ribica. Prečimo Idrijco in v vasi Idrija pri Bači zavijemo levo, na severnem koncu vasi pa desno navkreber proti Šentviški planoti. Serpentinasta cesta se konča v Ponikvah, največjem naselju na planoti, kjer si velja ogledati cerkev sv. Vida, ki jo je prenovil arhitekt Jože Plečnik. Iz Ponikev se zlagoma povzpnemo na Črvov vrh, izjemen razglednik, globoko pod nami je Baška grapa, nad njo pa venec Tolminsko-Bohinjskih gora. Nadaljujemo skozi Bukovski vrh in po severnih pobočjih Kojce v Zakojco do turistične kmetije Pri Flandru.

Opis poti po korakih Iz Zakojce na preval Vrh Ravni, nato pa levo mimo planine Otavnik strmo na preval Prehod. Nadaljevanje na vrh Porezna je prestrmo za vožnjo, do Koče na Poreznu in še malce višje na razgledni vrh Porezna (1630 m) gremo peš. S Prehoda se sprva po vlaki in nato po gozdni cesti spustimo skozi raztresene zaselke vasi Porezen v Podbrdo, največji kraj v Baški grapi.

Opis poti po korakih Pri cerkvi sv. Miklavža v Podbrdu zavijemo z glavne ceste levo na staro cesto, ki zložno vodi na prelaz Petrovo Brdo. Nadaljujemo levo navzgor po asfaltni cesti proti prisojnim pobočjem Sorice in še višje na Soriško planino. V Bohinjsko Bistrico vodi asfaltna cesta, ki pa se ji bomo skušali vsaj mestoma ogniti po gozdnih cestah, bodimo pozorni na smerne table. Na višini 1097 metrov zavijemo levo na gozdno cesto proti Volčjim jamam, nakar sledimo markacijam preko planin Strme in Vresje do ponovnega priključka na glavno cesto. Po njej se mimo Nemškega Rovta spustimo v Bohinjsko Bistrico.