Prvih 25 km poti iz Foligna je ravninskih innvodi mimo vasi in preko obdelanih polj. Sledi vzpon na pobočje gore Monteluco, kjer leži še eno starodavno mesto Spoleto. Mesto, ki ima danes 40 tisoč prebivalcev, je bilo ustanovljeno 250 let pr. Kr., za časa Rimljanov je bila tu vojaška postojanka, v 1. st. pa postal sedež škofija. Za časa Langobardov (5. stol.) je bil Spoleta samostojna vojvodina. V 12. stol. je mesto porušil Friderik Barbarosa, 50 let kasneje pa je mesto pripadlo papežu Gregorju IX. Od leta 1958 je mesto poznano kot konzertno mesto "Festival dveh svetov" (opera, gledališče, balet. simf. glasba).
Zanimivosti:
-
cerkev sv. Evfemije 2. plovica 12. stol.) je ena najpomembnejših romanskig zgradb v Umbriji. Notranjost je bogato dekorirana, z orientalskimi motivi.
-
Bazilika di San salvatore je bila postavljena na ostanke rimskega templja v 4. in 5. stol. , predelana v 8. sol. in je pod Unescovo zaščito.
-
Ponte delle torri je aquadukt iz 12. stol.
-
cerkev s. Pietro fuori le mura leži nekoliko izven mesta. Njena fasada vsebuje značilne romanske plastike.
Iz Spoleta nadaljujemo po regionalni cesti in po 4 km zavijemo na lokalno cesto. Skozi Montefranco in Arone se izognemo mestu Terni in preko hriba pridemo do jezera Piediluco. Obvozimo jezero pa Z in J strani, nato prečkamo železnico in reko Velino, nato pa se vzpnemo vdo samostana Greccio, kjer je Frančišek postavil prve jaslice. Po maši se spustimo nazaj v dolino in ze po temi vozimo do prenočišča v samostanu Fonte Colombo.
Terni ima 110 tisoč prebivalcev, leži pa v dolini reke Nera. Še eno staro mesto iz 7.stol. pr. Kr. na cesti Via Flaminia. V 19. stol. je tu nastal največji industrijski - železarski center v Umbriji, in bil prav zato v 2. sv. vojni močno bombardiran. Po njej je ta industrija začela zamirati in večina tovarn so zaprli.
Nekaj KM iz mesta v smeri Rieti se nahajajo zanmeniti 165 m visoki slapovi "Cascata delle Marmore". L. 271 pr. Kr. je rimski konzul Marius Curius Dentatus speljal reko Velino skozi kanal in s tem omogočil izsušitev kotline v kateri leži Terni.
Rieti je glavno mesto (tudi sedež škofije) istoimenske province v regiji Lacija. Leži v okljuki reke Velino in je krog in krog obdano z visokimi hribi. Ker je bil pomembna postojanka na rimski cesti Via Salaria, ki je služila za transport soli iz Jadranskega morja, je bil močno utrjen (del obzidja še stoji). Že prej omenjeni konzul Marius Curius je s preusmeritvijo reke Velino omogočil osušitev velikega dela jezera in ga spremenil v rodovitno ravnino. Po padcu Z rimskega cesarstva os mesto porušili barbari, pod Franki pa je bil gl. mesto dežele. V poznem srednjem veku je bil priključen Neapeljskemu kralju, v 14. do srede 19. stol. pa je bil del papeške države.
Zanimivosti:
-
katedrala iz 12. stol. obnovljena l. 1639 z romanskimi vhodnimi portali, notranje okrasje je baročno
-
Palazzo Vescovile (škofijska palača) iz konca 13. stol. Spodnja etaža je dvoladijska z gotskimi arkadami. V veliki dvorani je škofijska galerija.
-
Palazzo Comunale (mestna hiša) iz 13. stol. (obnovljena v 18. stol.) dominira trgu Piazza Vittorio Emanuelle II, v njej je mestni muzej.
-
cerkve: Sv. Petra mučenika (13. stol.), Sant Agostino (13. / 18. stol), Santa Maria in Vescovio (8. stol./12. stol) - freske (poslednja sodba), sv. Frančiška (1245 / 1636)
